Ker najmanj 55 držav, ki so skupaj

Ker se v najini seminarski nalogi
osredoto?ava na okolje in podnebne spremembe pa je potrebno omeniti tudi
Pariško podnebno konferenco. Trajala je 10 dni, sporazum pa je bil sprejet 12.
decembra 2015.  Podnebni dogovor so
prinesla usklajevanja med voditelji in predstavniki 195 držav in EU v Parizu
(COP21). Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se
izte?e veljavnost Kjotskega protokola. Sporazum bo v veljavo stopil, ko ga bo
sprejelo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih
izpustov toplogrednih plinov. Voditelji so se poenotili o ukrepih, s katerimi
bomo omejili rast globalnega segrevanja na pod 2 stopinji Celzija. Pariški
sporazum je sestavljen iz dveh delov: sklep in dodatek sporazuma (MMC RTV SLO
2015).

 

Ena glavnih to?k dogovora je globalen
prehod k okolju prijaznim energijam in virom, med katerimi do leta 2050 naj ne
bi bilo ve? fosilnih goriv. Cilj omejitve dviga temperature, bi države dosegle
z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

We Will Write a Custom Essay about Ker najmanj 55 držav, ki so skupaj
For You For Only $13.90/page!


order now

 

Nov globalni sporazum upošteva
prizadevanja in pri?akovanja ?lanic EU, vklju?uje vse pogodbenice sveta, hkrati
pa je tudi ambiciozen, saj je presegel pri?akovanja mnogih. Najve?ja sprememba
glede na dosedanje sporazume je ta, da bo Pariški sporazum pravno zavezujo?. Odgovorna
bodo mednarodna nadnacionalna sodiš?a.

Dolgoro?ni cilj
sporazuma je omejiti dvig globalne temperature na “precej pod” dve
stopinji Celzija, prizadevanja pa naj bi šla v smeri omejitve na 1,5 stopinje.

Da bi ta cilj dosegli,
naj bi globalni izpusti toplogrednih plinov dosegli vrh, v najkrajšem možnem
?asu.  Neto ni?elne izpuste – sporazum
navaja razmerje med izpusti, za katere je odgovoren ?lovek, in obsegom, ki ga
vsrkajo ponori – naj bi dosegli v drugi polovici stoletja. Zastavljeni cilj naj
bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov prav tako tudi
z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal
pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije
stopnjevale. Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023. Pregled
izpolnjevanja nacionalnih ciljev se bo izvedel leta 2025. Svoje predloge
nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, ki bodo v veljavo stopili leta 2020.
Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko
zaostrile (MMC RTV SLO 2015).

Razvite države so v
skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finan?no pomo? državam v razvoju,  pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov
kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb (MMC RTV SLO 2015).

Nov globalni sporazum prinaša Sloveniji
nove, zelene investicije, nova delovna mesta, bolj zdravo, prijazno okolje,
u?inkovite rabe obnovljive energije ter drugih naravnih virov (MMC RTV SLO 2015).